Domov | O projektu | Novice | Dan več za okolje

Dan več za okolje

 
Čistilne akcije se letos prvikrat lotevajo v sosednji Hrvaški. Zgodila se bo 21. aprila, s ciljem, da bi na hrvaškem ozemlju odkrili kar največ odlagališč, dvignili zavest o okolju prijaznem ravnanju z odpadki in preventivnih ukrepih za skupno dobrobit vseh prebivalcev, ustvarili javno dostopen spletni register deponij, povezali predstavnike iz vseh delujočih družbenih sfer in okrepili vpliv na vrste in količine snovi od proizvodnje do potrošnje. Z ekipo so se v simbolični združitvi na mejnem prehodu Petrina – Brod na Kupi pretekli vikend srečali tudi Ekologi brez meja in s skupinsko preliminarno akcijo pred Akcijo še zadnjič pozvali javnost k množičnemu prostovoljnemu prispevku.


Foto: Zelena čistka - Jedan dan za čisti okoliš


Navdih prav Ekologi brez meja


Kaj je bil glavni razlog, da so se tudi pri sosedih odločili za celodnevni ukrep? Helena Traub, vodja kampanje Zelena čistka – jedan dan za čist okoliš: »Združenje Žmergo je izvedelo za slovensko akcijo Ekologov brez meja in to je bil prvi povod. Zagon takšnega projekta je bil pri nas velik izziv, glavni razlog za združitev pa preprosta možnost, da postorimo kaj koristnega. Odpadki predstavljajo globalni problem in naša država pri tem ni nobena izjema. Zaupanje v to, da je trenutno stanje možno spremeniti in motivirati ljudi, da naredijo nekaj za okolje in tudi zase, nas je vodilo vse od naših prvih korakov. Ne glede na prepreke, slab začetni odziv, regijsko razcepljenost, nasprotovanja in skepticizem tistih, ki so nas skušali prepričati, da je akcijo nemogoče speljati v enem dnevu, nismo obupali. Kot pravimo pri nas v Opatiji: krepat, ma ne molat (umreti, a ne popustiti.)«


Med zgodbami, ki so jih slišali na januarski konferenci Let's do it World v Tallinnu, jih je poleg slovenske ekipe najbolj navdušila Moldavija. »Tako revna država s toliko težavami, ljudje pa kljub vsemu tako odločni in povezani«, nadaljuje Helena. Sosedska ekipa se sicer pozna že od prej, skupni zeleni projekt pa je le nadgradnja njihovih vezi. Trenutno jih deluje okrog 20 in k akciji bi radi pritegnili čim večje število prebivalcev. »Ker jo organiziramo prvič, težko napovedujemo, kolikšna bo udeležba. Želimo si narediti vse, kar je v naših močeh, da bo ljudi veliko. Enote lokalne samouprave, posamezne institucije in združenja, pa tudi mediji so precej zainteresirani za vključitev, toda postopki so izjemno dolgotrajni in v tem trenutku se vse še vedno odvija zelo počasi. Podjetja so navdušena, ampak nas do tega trenutka še niso finančno podprla. Rezultati, ki jih bomo na koncu dosegli, bodo torej preslikava vseh, ne le nas dvajsetih.«

Divje naj ostane divje, a zeleno


Helena Traub pravi, da naravne lepote zgovorno pripovedujejo o tem, da imajo na Hrvaškem precej zgleden odnos do okolja. Kljub temu pa največji okoljski problem prepoznava zlasti v objektih, kakršni so istrski Rockwool, sporen zaradi visokih emisij, in mestoma zastarelih naftnih rafinerijah od Siska do Slavonskega Broda in Kostrene: slednja je pod močnim vplivom družbe INA. Zaskrbljujoči se ji zdijo tudi odnos do vodnih virov, dejstvo, da je hrvaška obala vedno bolj betonirana in prometna politika največjih mest, v katerih v primerjavi z uporabo javnega prevoza število osebnih avtomobilov še vedno narašča. Pozitivno pa je, da je v pripravi predlog novega zakona, ki bo uredil področje ločevanja in odlaganja smeti. Razprave o tem bodo zato glasnejše. Dobro je tudi to, da se je v zadnjih dveh letih znatno povečalo število ekoloških proizvajalcev, tovrstnih sejmov in festivalov. »Sami smo med svoje aktivnosti pred začetkom velike akcije vključili obiske vrtcev, šol in fakultet. Partner projekta je tudi združenje Lijepa naša, ki prireja eko šole, zraven pa je še Agencija za vzgojo in izobraževanje. Mislim, da bo njuna prisotnost pritegnila nove partnerje in povečala interes javnosti.«

Akcija tudi na otokih


Lotili so se popisa divjih odlagališč. »Trenutno vemo za približno 700 takšnih, število novo odkritih pa je vsak dan večje. Lokalni prebivalci običajno vedo, kje jih najti in zato mislijo, da jih ni potrebno uvrščati na skupen zemljevid. Poleg tega na Hrvaškem ni veliko ljudi, ki uporabljajo pametne telefone, prav tako ni veliko uporabnikov GPS naprav in prav iz tega razloga je situacija malce nerodna. Verjamem pa, da bodo očiščeni tudi mnogi predeli, ki jih na zemljevidu še ni«, pojasnjuje Helena Traub.
In kako se bodo znašli v hrvaškem arhipelagu? »Dober primer je otok Šolta. Po javni predstavitvi akcije je eno od tamkajšnjih društev poneslo idejo naprej. Skupnost se je organizirala sama in po dogovorih z lokalno samoupravo se je priključilo še deset ekip. Dogovorili so se, kdo je odgovoren za posamezne dele otoka, sledita kartiranje in čiščenje, tudi podmorskega sveta. Šolta se bo zasvetila 21. aprila in podoben scenarij že imamo tudi za otoka Cres in Brač.«


Foto: Zelena čistka - Jedan dan za čisti okoliš


Preliminarna akcija Slovenija + Hrvaška


Pred skoraj tednom dni, 17.3. 2012, sta se hrvaška in slovenska ekipa zbrali na mejnem prehodu Petrina – Brod na Kupi in organizirali skupno preliminarno čistilno akcijo, ki je simbolno pozvala k povezovanju, slovensko javnost pa že nekoliko ogrela pred osrednjim vseslovenskim dogodkom 24. marca. »Slovenska ekipa je uigrana in predana in tudi mi smo predani in nepopustljivi. Od naših kolegov se učimo. Odprtost in dobrohotnost sta formula za dobro sodelovanje. Med nami ni meja. Kvečjemu zelo dobra kemija.«

Kaja Kokot Žanič