Septembra letos še v smeri jug-jugovzhod.
Kako je uspešna akcija Očistimo Slovenijo navdahnila našo prijateljsko ekipo?
Pogovor s Srno Tulić, članico Let's do it Bosnia and Herzegovina!

Kateri dogodek bi označili kot odločilnega za nastanek vaše ekipe, kdaj ste se prvič sestali?

Glavni razlog za združitev v ekipo Let's do it Bosnia and Herzegovina! je bila predvsem neskončna energija ob našem spoznanju, da taka akcija lahko prinese izjemno pozitivne učinke. Do sedaj v Bosni sicer ni bilo veliko prostovoljskih akcij, ki bi združile ogromno število ljudi z istim ciljem. No, ta projekt ga ima: da se vsi zberemo in z majhnim prispevkom spremenimo pomemben aspekt našega bivanja. Ideja se je pojavila lansko leto novembra, ko si je prvih pet članov sedanje ekipe ogledalo video posnetek o akciji Očistimo Slovenijo. Pomislili smo, da nekaj podobnega potrebujemo tudi pri nas. Da zares delujemo v pravi smeri, je kmalu potrdila tudi množica ljudi, ki se je na omrežju Facebook v zelo kratkem času pridružila naši skupini in projekt podprla z velikim navdušenjem. Po tem se je organizacijska zasedba razširila na 12 članov, stekla je tudi prva medijska promocija in, kar nas je najbolj navdušilo, število članov s strani zainteresirane javnosti vztrajno narašča. Od novembra do danes se je naši spletni skupini pridružilo 15.000 novih članov.

Torej je medmrežje trenutno najmočnejši člen vaše promocije?

Tako je, v skupini imamo v tem trenutku več kot 23.000 članov in v enem tednu se nam v povprečju pridruži kar 3000 novih. Imamo tudi svoj Twitter profil, pišemo blog, trenutno pa je v pripravi tudi naša uradna spletna stran, preko katere bodo dostopne povezave do vseh omenjenih vsebin. Nasploh se tukaj v Bosni in Hercegovini v zadnjem času pojavlja vedno več spletnih portalov z naraščajočim številom bralcev, tako da so z medijskega vidika oni prav tako zelo pomemben partner našega projekta.

Ste že določili dan, ko boste akcijo izpeljali?

Realizacijo načrtujemo za mesec september in zagotovo bo dan, ko bomo čistili, nedelja, datuma pa zaenkrat še nismo potrdili. Pomembno je le, da jo izpeljemo do izteka svetovne akcije World CleanUp 2012, torej do 25. septembra.

Kako poteka organizacija znotraj vaše ekipe in kako daleč je do sedaj že segel vaš glas?

Delujemo na ravneh Bosne in Hercegovine in Republike Srbske ter posebej na območju Sarajeva. Ostala mesta in občine še oblikujejo svoje delovne skupine in pričakujemo, da bodo nastale do konca meseca marca. Ker število vključenih hitro narašča, se je organizacija izkazala za zelo pomembno področje našega delovanja. Trenutno nas je vseh skupaj že 120 v osmih organizacijskih enotah. Nekateri se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, drugi z izdelavo geografskih kart in logistiko, tretji z ozaveščanjem, četrti z iskanjem sponzorjev. Dela nam vsekakor ne manjka. Glede na to, da je projekt prostovoljski, se bomo za sredstva potegovali s povabili potencialnim pokroviteljem naše akcije. S tem področjem se ukvarja podskupina, ki že vzpostavlja stike z javnim in zasebnim sektorjem, z ministrstvi, vladami in fundacijami na lokalni, državni, pa tudi na evropski ravni.

Koliko ljudi iz Bosne in Hercegovine želite pritegniti k sodelovanju?

Cilj je doseči vključitev približno 100.000 prostovoljcev na terenu. Seveda bomo še bolj veseli, če bo to število preseženo. Želimo si, da vsak prebivalec BiH izve za to akcijo in da prepozna pomembnost trajnostne zaščite naravnega okolja. Ne želimo si le velikega števila udeležencev. Bistven element je ozaveščanje in naša namera v tem duhu potuje k državnim organom, nevladnim organizacijam, komunalnim podjetjem in mnogim drugim, nenazadnje tudi k medijem, ki bodo o akciji poročali. 

Kakšen je bil do sedaj odnos prebivalcev Bosne in Hercegovine do njenega naravnega okolja? Se o ekologiji zadosti govori tudi v vaših vrtcih in šolah?

Mislim, da je raven ekološke zavesti pri nas precej nizka. En del te zgodbe izhaja iz nezadostnega upoštevanja obstoječih zakonov, zaradi česar so naše reke onesnažene, gozdovi izginjajo in nastajajo številna dvija odlagališča. Težava pa je tudi v tem, da se o ekologiji v izobraževalnih ustanovah ne govori veliko. Čeprav je vključena v sklop izobraževalnih vsebin s področja biologije, se običajno izkaže, da so za to temo učenci premalo zainteresirani. Po drugi strani pa ima skoraj vsaka osnovna ali srednja šola svoj ekološki krožek in tisti, ki jih ekologija resnično zanima, prirejajo prave male akcije na svojih šolskih dvoriščih ali v najbližjih mestnih sprehajališčih. No, onesnaženost in njej primerni ukrepi v posameznih predelih države so precej odvisni tudi od načina delovanja lokalnih oblasti. Tam, kjer pristojne službe dobro opravljajo svoje delo, je situacija zagotovo boljša. V nekaterih krajih pa prav tako že delujejo skupine entuziastov, ki občasno zaženejo manjše čistilne akcije. To se pozna tudi v praksi. Una je tako med vsemi bosanskimi rekami najčistejša in je veliko manj onesnažena, kot sta na primer Bosna ali Neretva. 

Ste že izdelali popis divjih odlagališč?

Popis smo dobili od Ministrstva za okolje in turizem. Sloneč na njihovih raziskavah število divjih odlagališč ocenjujemo na 1900 in več, nedavno pa je kartografski del naše ekipe ustvaril programsko opremo za mapiranje odlagališč in na ta način bomo locirali še tiste do zdaj neodkrite. Problem ocenjevanja je deloma v tem, da je bil pred leti del našega ozemlja miniran in zato ne moremo z gotovostjo trditi, koliko deponij se nahaja na območju celotne države. Problematičnih predelov seveda ne bomo čistili, ker je varnost naše septembrske akcije ena od glavnih prioritet.

Kaj pa mediji, so na tem področju dovolj aktivni?

V naših medijih je ekologija premalo zastopana. Člani ekipe upamo, da bomo z našo akcijo usmerili pozornost k pomenu čistega okolja. S tem interesnim področjem se ukvarja že prej omenjeni ozaveščevalni del skupine, ki bo obiskal vrtce, osnovne in srednje šole ter fakultete. Med drugim bomo tam priredili delavnice na temo reciklaže in zaščite okolja, organizirali pa bomo tudi javne tribune, na katerih bodo potekale razprave o vseh segmentih s področja ekologije. 

V teh dneh je Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti podelila letošnje oskarje. Katere tri filme s področja ekologije, ki so na vas napravili vtis, pa bi nam vi priporočili kot popotnico k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem?

Eden od prvih, ki so me dodatno spodbudili k razmišljanju o tej temi, je med bolj popularnimi in nosi naslov The Day After Tomorrow. Med dokumentarci me je navdušil Arctic Tale, v katerem je med drugim lepo prikazano, kako globalno segrevanje vpliva na življenje polarnih medvedov. No, mnogi filmi upodabljajo tudi ali zgolj ekološke katastrofe. Mislim pa, da predvsem občudovanje lepot sveta, v katerem živimo, človeka usmerijo k spoznanju, da je pomembno, da jih ohranimo, da le tako lahko tudi ostane čudovit, obenem pa, da je narava lahko tudi krhka in da vsaka dobra ali slaba navada šteje in vpliva na planet v celoti. Tretji predlog sicer ni ravno film, ampak kamere vsako leto zabeležijo uspeh akcije The Earth Hour. Gre za poziv vsem prebivalcem sveta, da na točno določen dan ob točno določeni uri (letos bo potekala 31. marca ob 20.30, op.p.) v svojih domovih izklopijo elektriko ter na ta način prispevajo k energetski varčnosti in manjšemu svetlobnemu onesnaženju.

Povezave:

Let's do it Bosnia and Herzegovina!

Letošnji Earth Hour

Earth Hour: uradna spletna stran