Od igrače do poslanstva

Jelena Cvetković živi med Novim mestom in Dunajem. Zanimanje za oblikovanje je odkrila že v otroštvu, v družbi svojega starega očeta, ki je bil krojač. Pri njem na obisku je nekoč ugotovila, da je svojo najljubšo igračo, plišastega medvedka, pozabila doma. Dedek se je zato odločil, da novo naredi na licu mesta, kar iz starih, čez kavč poveznjenih pregrinjal. Navdušenje nad pridobitvijo, ki se je takrat še majhni punčki zdela pravi čudež, je rodilo novo strast. In takrat se je njena zgodba začela.

Jelena Cvetković. Foto: osebni arhiv

Z dveh akademij v šport in ekologijo

Ko je zaključila srednjo šolo, se je vpisala na ljubljansko Naravoslovnotehniško fakulteto na katedro za tekstilije in oblačila. Radovednost jo je vodila v Zagreb na Akademijo likovnih umetnosti, kjer se je specializirala za grafično oblikovanje, potem pa je odšla še na praško Academy of Arts, Architecture and Design. Veliko izkušenj ji je prineslo sodelovanje s podjetjem Intersocks, kjer je oblikovala za Asics, Salomon, Nordico in mnoge druge. »Zelo rada sodelujem na različnih delavnicah in s svojimi kolegi iz stroke. Tudi v prihodnje si želim sodelovati s podobno usmerjenimi podjetji. Všeč so mi izdelki, ki združujejo ekologijo in šport«, pravi Jelena.

Re:spekt naravi

In kakšno je njeno mnenje o človekovem odnosu do narave? »Človek kot del narave bi do nje moral biti spoštljiv. Mislim, da danes iz nje jemljemo več, kot potrebujemo. Mnogokrat pozabljamo, da naravni viri niso neskončni. Dejstvo je, da že s tem, ko živimo, tudi onesnažujemo. Zato bi morali biti usmerjeni v to, da živimo zavedno in do narave odgovorno.«

Se je trend reciklaže med ljudmi že prijel? »Ozaveščenost je večja tako pri nas kot tudi po svetu in to se pozna na različnih področjih. Zdi se mi celo, da imajo takšni izdelki posebno mesto na trgu. Opaža se vse večje zanimanje zanje, dobivajo pa tudi vedno več medijske podpore. Tudi med oblikovalci se način razmišljanja spreminja. Zasledimo lahko delavnice, ki predelujejo stara oblačila, in spremljamo oblikovalce, ki iz neprodanih lanskoletnih kolekcij izdelke preoblikujejo v nove kose oblačil. Opazimo celo podjetja, katerih glavna panoga je prav preoblikovanje že nošenih artiklov. Všeč so mi takšni projekti in želim si, da bi jih bilo čim več in da bi postali vse bolj obiskani.«

Ekologi brez meja in Val 202

Štiriindvajsetega marca, ko se je zgodila akcija Očistimo Slovenijo 2012, je svoj kotiček v konferenčni dvorani Gospodarskega razstavišča, tisti dan medijskega središča Ekologov brez meja,  zasedla tudi ekipa Vala 202. Z neposrednimi vklopi v radijski eter je na čelu z novinarko Tatjano Pirc prinašala novice s terena, na bežigrajski konec Ljubljane pa s seboj prinesla tudi darilo: stol, ki ga je za II. program Radia Slovenija že pred časom  izdelala prav Jelena. 

Foto: osebni arhiv

Kako se je začelo to sodelovanje? »Barbara Zalar iz društva Ekologi brez meja je opazila moje reciklirane torbice iz rabljenih plastičnih vrečk. Z eno takšno sem zmagala na natečaju "Plastična vrečka – Ne hvala!" na Dunaju. Tako so me za akcijo Očistimo Slovenijo 2012 Ekologi brez meja priporočili Valu 202.« Za izdelavo je oblikovalka potrebovala kar nekaj časa, toda »od začetne ideje do končnega izdelka je teden hitro minil. Najprej je bilo potrebno najti pravo konstrukcijo starega stola. Vmes je potekalo zbiranje vrečk, sortiranje, rezanje, sestavljanje in nazadnje prepletanje.«

Potovanja kot utrinki

Na spletni strani Jelene Cvetković so izobešeni tudi vtisi s potovanj. Ta v njeno delo prinašajo širino in navdih. »Izkušnje iz različnih krajev in kultur so doprinos k oblikovanju. Raznolikost te privede k novem razmišljanju, ki se gotovo kaže tudi v posameznikovem ustvarjalnem delu.« Vsak način izražanja, pravi, je po svoje zanimiv. »Različni pristopi, zakonitosti, omejitve in način izdelave dajejo delu svoj čar. Zato imam rada vsa področja. Najbolj mi je všeč, kadar sta v oblikovalski proces vključena tako ročno kot tudi delo z računalnikom«, dodaja Jelena.


Cvet Je lep

Kakšno je življenje svobodne ustvarjalke? »Vsaka samostojna pot je težka. Je polna odgovornosti, vzponov in padcev. Vsekakor prinaša veliko zadovoljstva, saj je to rezultat tvojega dela in odnosa do njega. Potrebna pa je velika potrpežljivost, ki se je vsak dan sproti učim.«

Ideja je lahko tudi inovacija.  Kje jih poleg potovanj še išče in kam si jih beleži? »Idej je veliko in porodijo se same od sebe. Takrat, ko najmanj pričakuješ. Način življenja in razmišljanja ter potovanja me vodijo v neprestano raziskovanje. Enostavno povedano je to del mene. Zamisli si včasih zabeležim na najbližji kos papirja, nadaljnji razvoj pa dostikrat dodelam v meditaciji.«

Kaja Kokot Žanič