1. Ne predstavljam si, kako bo organiziran prevoz takih količin odpadkov iz gozda.
Potekal bo v več stopnjah – sledili bomo predlanskemu sistemu. Prostovoljci bodo vreče s pobranimi odpadki položili ob odlagališča, bolj vzdržljiva vozila pa jih bodo prepeljala do najbližje točke za odpadke, kjer jih bodo prevzele pristojne službe za odvoz odpadkov in jih prepeljale na zbirališča, kjer bo poskrbljeno za sortiranje in reciklažo v čim večjem obsegu.
Za prevoz odpadkov od divjih odlagališč do zbirnih točk oziroma centrov bomo potrebovali pomoč v obliki avtomobilskih prikolic, traktorjev in drugih prevoznih sredstev. Če lahko pomagate, vas prosimo, da kontaktirate lokalnega koordinatorja oziroma pridete na zbirno mesto s prevoznim sredstvom.
2. Kam se bodo odpeljali odpadki?
Na začasne točke za odpadke, od tam pa naprej na zbirne centre, skladišča in deponije.
3. Kam boste odložili vse te tisoče ton odpadkov, ki jih boste zbrali?
V Sloveniji je od 50.000 do 60.000 divjih odlagališč odpadkov, večjih od 1m³ (to je ocena, popoln popis ni bil narejen, saj je predrag). Slovenci proizvedemo 800.000 ton komunalnih odpadkov na leto.
Naš cilj je očistiti odlagališča komunalnih odpadkov. Z akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! nam je uspelo očistiti več kot 14.800 ton oziroma 78.000 kubičnih metrov odpadkov. V letu 2012 si želimo zbrati vsaj 10.000 ton. Cilj pa je seveda očistiti prav vse. Če bi prišli na akcijo vsi prebivalci Slovenije, bi počistili vse.
Večina materiala (86%) na divjih odlagališčih so gradbeni materiali in organski odpadki, približno 11% pa je komunalnih odpadkov. Mi bomo očistili le te, nevarne pa popisali in predali informacije državnemu inšpektoratu, ki je pristojen za to področje. Odločili smo se, da se bo gradbene odpadke čistilo le, če bo občina za to posebej zainteresirana in bo na dan akcije sama poslala dodatne enote na teren, sicer pa ne. Za gradbene odpadke bi namreč potrebovali mehanizacijo, saj jih ni mogoče očistiti ročno.
Občine so zainteresirane za akcijo in vse komunale, na katerih smo bili do sedaj, obljubljajo, da bodo odpadke sprejele. Bela tehnika, gume, pohištvo ... bodo razstavljeni in reciklirani. To se počne na zbirnih centrih že ob kosovnem odvozu odpadkov. Odpadke, ki jih bodo pobirali šolarji in otroci v razpršeni obliki, bo pa težje ločiti, ker so preveč umazani.
4. Kdo bo odpeljal odpadke na odlagališča?
Občinski organizatorji bodo skupaj s komunalnim podjetjem določili točke za odpadke. Društva oziroma krajevne skupnosti, odgovorne za zbirno mesto, od koder bodo pošiljali prostovoljce do divjih odlagališč, bodo organizirali odvoz odpadkov od divjega odlagališča do točk za odpadke. Za odvoz odpadkov od točk za odpadke do zbirnih centrov in deponij bo poskrbelo komunalno podjetje in drugi partnerji pri prevozu.
Imate prikolico, traktor ali kakšno drugo ustrezno vozilo? Vaš občinski koordinator bo vesel pomoči, saj je bilo lani s prevozom največ težav!
5. Zanima nas, kako imate dogovorjeno z deponijami - kdo bo nosil stroške odlaganja?
Vsaka občina se bo dogovorila z lokalnim komunalnim podjetjem, da bodo skupaj krili stroške odvoza in odlaganja odpadkov. V pretekli akciji so deponije lahko nekoliko znižale višino stroškov odlaganja, seveda le tisti del, za katerega se ne plačujejo obvezne takse za odlaganje.
6. 10.000 ton odpadkov je zelo veliko - ali bo na vseh odlagališčih dovolj prostora zanje?
Radi bi poudarili, da količine odpadkov niso neobvladljive. Količina komunalnih in kosovnih odpadkov, očiščenih z divjih odlagališč, bo primerljiva s količino komunalnih odpadkov, ki jih Slovenci ustvarimo v približno desetih dneh.
Estonci so ločeno zbrali kar 70% vseh zbranih odpadkov in njihovemu zgledu želimo slediti tudi mi. Prostovoljci bodo v ta namen dobili vrečke različnih barv, posebno za embalažo in posebno za mešane odpadke, dobili bodo tudi navodila, kaj v določeno vrečo spada. Kosovni odpadki bodo predani odgovornim podjetjem v predelavo.
7. Po akciji bo na komunalna odlagališča romalo dodatno nekaj tisoč ton odpadkov. Veliko odlagališč v Sloveniji pa ni ustreznih ali pa nima dovoljenja, zato akcija lahko dodatno obremeni stanje. Kaj menite glede tega?
Čim več ločiti, da ostane čim manj mešanih odpadkov. Pri odpadkih zbranih med čistilnimi akcijami je to sicer težje dosegati, saj so precej umazani. Preostanek gre na legalna odlagališča, za katere se ocenjuje, da jih je še vedno preveč. Nemci so npr. izračunali, da je odlagališče najbolj rentabilno, če služi okoli 500.000 ljudem. V takem primeru dobiš toliko raznovrstnih odpadkov, da se splača ločevati več različnih snovi in se jih še manj odloži. Danes je odlagališč toliko in so tako majhna, da se jim ne splača vlagati v sodobne naprave za ločevanje in predelavo odpadkov, zaradi česar se odloži veliko preveč odpadkov. Poleg tega mnoga puščajo, saj nimajo zakonsko obvezne vodotesne podlage in močno onesnažujejo soseščino, zaradi zastarelega ravnanja z odpadki smrdijo in znižujejo kakovost življenja okoliških prebivalcev, nimajo filtrov za metan, s katerimi bi lahko iz sproščenega metana proizvajali energijo (na Barju na primer to delajo že več kot deset let).
8. Odpadke nato predate podizvajalcem komunalnih podjetij, kot je Dinos. Ne gre tu za lahek zaslužek?
Ja, kovine so zares nekaj vredne, a Dinos je protivrednost zbranih doniral nazaj projektu. V prvi akciji se je pokazalo, da se znajo dobro organizirati tudi tatovi. Z začasnih točk za odpadke, od koder so komunalna podjetja odvažala odpadke na deponijo, so po podatkih Dinosa v enem dnevu pobrali 90% vseh kovin.
Vsi drugi odpadki pomenijo za podizvajalce velik strošek, ki so ga prevzeli nase in s tem zelo močno podprli projekt.