Problematika divjih odlagališč

Po ocenah naj bi bilo v Sloveniji 50.000–60.000 divjih odlagališč,  večjih od 1 m3. Njihova površina zavzema 6 km2, kar je toliko, kot površina dveh Bohinjskih jezer. Večino materiala na odlagališčih (okoli 85 %) predstavljajo gradbeni in organski odpadki, okoli 10 % pa je komunalnih odpadkov. Skoraj 20 % odpadkov je nevarnih okolju, živalim in človeku.  Velik delež se jih nahaja na vodovarstvenih območjih. Ker predstavljajo grožnjo za onesnaženje podtalnice, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji, jih je nujno potrebno sanirati.

Divja odlagališča so problematična z več vidikov:

• onesnaženje okolja in naravnega habitata;
• onesnaženje podtalnice – kemične snovi pronicajo v podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji;
• onesnaženje prsti;
• vizualno onesnaženje okolja;
• negativna javna podoba občin in posledično države.

Ocene kažejo, da je na divjih odlagališčih v Sloveniji okoli 40.000 ton komunalnih odpadkov, kar je količina, ki jo Slovenci proizvedemo v 25 dneh. Na dan čiščenja bomo prostovoljci pobirali le komunalne in kosovne odpadke, gradbene in nevarne odpadke pa bomo popisali in register predali državnemu inšpektoratu.