Strokovni posvet o divjih odlagališčih
Na Uradu predsednika RS je potekala diskusija o divjih odlagališčih
Septembra 2010 je bil pri predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku organiziran pogovor o pozitivnih učinkih izvedbe največjega okoljevarstvenega projekta pri nas Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Ker je bil med drugim sprejet tudi sklep, da se v letošnjem letu oceni uresničevanje nalog, ki so bile sprejete ob lanski akciji, je 14. februarja v Kranju potekala konferenca s posebnim poudarkom na problematiki divjih odlagališč, kakor tudi o pripravah na akcijo Očistimo Slovenijo 2012 (OS12) in globalno akcijo Očistimo svet 2012. Na srečanje so bile povabljene številne nevladne organizacije, med njimi Ekologi brez meja, nekatere občine in Ministrstvo za okolje in prostor.
Foto: Tanja Ristič
Stanje na področju divjih odlagališč danes oziroma napredek od predlanskega septembra je na konferenci predstavil Ekolog brez meja Janez Matos, eden izmed organizatorjev projekta OS12. Povedal je, da se je v tem času okrepilo sodelovanje s civilno družbo, mediji, lokalnimi skupnostmi, vlado in inšpekcijami, kar se odraža tudi v odmevnih povezovalnih akcijah v zadnjem letu, kot sta Simbioza in Dan za spremembe. »Za še večji napredek potrebujemo stalni način povezave. Zato smo skupaj z najpomembnejšimi nevladnimi organizacijami vzpostavili spletno stran Vkljuci.se, ki omogoča vzajemno pomoč pri iskanju prostovoljcev. Že lani pa je bila ustanovljena stran, na kateri lahko organizacije posredujejo datum in kraj čistilne akcije ter na tak način prostovoljcem posredujejo vse potrebne informacije,« je povedal Matos. Ekologi brez meja so tudi dali pobudo za ustanovitev mreže Očistimo Slovenijo, ki bi lokalnim organizacijam pomagala pri reševanju okoljskih težav s povezovanjem, prenosom informacij do pravih ljudi in vršenjem pritiska na odločevalce.
Prišlo je do izboljšave inšpekcijskega nadzora, saj občinski inšpektorati v večini občin učinkovito delujejo in tudi izrekajo kazni, po drugi strani pa Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) še vedno izreče premalo kazni. Napreduje razvoj obstoječih nadzorstvenih mrež, in sicer nekatere pomembnejše organizacije že opravljajo nadzor na terenu, kljub temu pa je njihov potencial še vedno premalo izkoriščen, meni Matos. Problem pa še vedno ostajajo nejasnosti glede pristojnosti nad nezakonito odloženimi odpadki ter gradbeni odpadki, čeprav je IRSOP lani izvedel izredni nadzor divjih odlagališč gradbenih odpadkov in akcijo nadzora nad ravnanjem z njimi na gradbiščih.
Foto: Tanja Ristič
Za zaključek se je Matos dotaknil pomembnega vprašanja preventive, ozaveščanja in izobraževanja. Uspešen primer preventive na terenu predstavlja občina Naklo, ki je postavila kamere na odlagališča. Ozaveščanju in izobraževanju daje poudarek tudi letošnji projekt OS12, in sicer v obliki spremljevalnih dogodkov na to temo, ozaveščevalnih programov za šole in vrtce ter raznoraznih natečajev. »V zadnjih dveh letih je bilo na temo divjih odlagališč objavljenih več tisoč prispevkov v medijih, o tem se je začelo govoriti. Ozaveščenost je zato pričakovano narasla. Navadni občani v primerjavi z letom prej na divje odlagajo mnogo manj odpadkov. Problem sicer ostajajo podjetniki, ki odlagajo gradbene odpadke, kar pa bi se dalo učinkovito rešiti s pogostejšim izrekanjem kazni ali uvedbo brezplačnega odlaganja gradbenih odpadkov na deponijah tudi za pravne osebe,« je zaključil Matos.