1. Kako ste sploh prišli na idejo, da bi se lotili vseslovenske akcije čiščenja? Kaj vas je navdušilo?

Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je nadaljevanje projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, ki se je zgledoval po projektu Let’s do it, Estonia! Na dan čistilne akcije, 3. maja 2008, se je v Estoniji zbralo petdeset tisoč prostovoljcev (4 % prebivalstva). V petih urah so odstranili deset tisoč ton odpadkov (v običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala tri leta in več kot dvaindvajset milijonov evrov).

Po vzoru estonskega projekta je društvo Ekologi brez meja organiziralo enodnevno čistilno akcijo v Sloveniji (17. aprila 2010), s katero naj bi očistili slovenska črna oziroma divja odlagališča. Končni rezultati so bili odlični: v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je 270.000 prostovoljcev čistilo približno 7.000 divjih odlagališč. Pri tem je bilo iz narave odstranjenih približno 15.000 ton odpadkov. Še pomembnejše je, da smo se državljani povezali za skupno dobro, prevzeli odgovornost za svoj kraj in pokazali, kako uspešni smo lahko, kadar se vsi bojujemo za isti cilj.

V društvu Ekologi brez meja imamo radi izzive, zato smo se odločili, da se ne bomo ustavili pri tej akciji, temveč bomo pripravili nov projekt, ki bo presegel naše meje. Slovenska ekipa se je zato pridružila organizatorjem svetovne čistilne akcije World Cleanup 2012 in v njej opravlja eno pomembnejših vlog. Dne 24. marca 2012 bo tako drugič v zgodovini Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska okoljska čistilna akcija.

2. Kdo stoji za slovenskim projektom?

Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je neprofitne in nepolitične narave, združuje več kot 1.000 zainteresiranih organizacij, partnerjev in aktivnih posameznikov, pravno-formalno pa deluje pod okriljem društva Ekologi brez meja, ki je bilo marca 2009 ustanovljeno z namenom organizacije okoljskih projektov.

3. Kakšni so cilji projekta?

1.      23. in 24. marca 2012 povezati 250.000 prostovoljcev v skupni okoljski akciji.
2.    Ozaveščati, izobraževati in opolnomočiti javnosti na področju ravnanja z odpadki; vsak lahko spreminja svet.
3.     Odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oziroma eno vrečo odpadkov za vsakega prebivalca Slovenije.
4.   Krepiti sodelovanje v slovenski družbi – povezati 1.000 organizacij, da dejavno sodelujejo v projektu.
5.     Krepiti prostovoljstvo v vseh segmentih družbe.

4. Kdo se vam lahko pri projektu pridruži? So kakšne omejitve?

Pridruži se nam lahko prav vsak ne glede na spol, starost, politično ali versko pripadnost.

Eno izmed bistvenih načel projekta je odprtost za vse, ki želijo pomagati. Torej ni omejitev – to je pristna državljanska akcija, ki je neprofitna in ni povezana z nobeno politično stranko, posameznim podjetjem ali nevladno organizacijo. Projekt temelji na prostovoljstvu – njegovi organizatorji (društvo Ekologi brez meja, tudi sami prostovoljci) želimo pritegniti čim več ljudi in organizacij. Prostovoljci prihajamo iz mnogih nevladnih organizacij, smo različnih starosti in poklicev. K sodelovanju želimo pritegniti vse slovenske vrtce, šole, fakultete, občine, zavode, društva, okoljske inštitute, podjetja, vlado itn.

5. Zakaj potrebujemo to akcijo?

Ker so divja odlagališča pri nas velika težava. Po ocenah strokovnjakov v naši državi na približno 50 tisoč lokacijah leži okoli 400 tisoč ton ilegalnih odpadkov, mnogokrat na vodovarstvenih območjih, kar predstavlja veliko okoljsko breme. Škodljive snovi (kemikalije) pronicajo v podtalnico, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode, ter ogrožajo zdravje in okolje. Posledica neustreznega ravnanja z odpadki je tudi prekomerno sproščanje metana z odlagališč odpadkov (tudi na deponijah), kar prispeva približno pet odstotkov k celotni emisiji toplogrednih plinov v Sloveniji. Poleg tega so lahko odpadki neposredno nevarni za živali in rastline.

6. Bo to zadnja akcija Očistimo Slovenijo?

Ekologi brez meja imamo še veliko idej za vseslovenske akcije. Naš cilj ni ponavljati tovrstnih akcij, vendar pa nikoli ne reci nikoli. Po prvi smo si dejali, da je bila zadnja, potem pa je prišla akcija World Cleanup 2012 in prav je, da smo Slovenci tudi tokrat zraven.

7. Kaj je pravzaprav pri tem projektu novega? Kaj bo letos drugače, saj ste to že delali?

Za ponovitev projekta smo se odločili, ker se pridružujemo svetovnemu gibanju. Tovrstni projekti so ključni za ozaveščanje, ki je trajen proces. Letos smo zato projekt nadgradili predvsem s poudarkom na ozaveščanju – zato pred samo akcijo pripravljamo 30 dogodkov po vsej Sloveniji, 3 natečaje, Slovenija bo postavljena tudi pred ekoizzive, šolarje pa z izobraževalnimi gradivi pripravljamo, da bodo postali Ekoglavce. Res je, da čistilne akcije Slovenija potrebuje. Tako kot vsak teden očistimo svoj dom, je treba vsaj enkrat na leto očistiti tudi svojo domovino in svet. Že prvič smo dokazali, da sta učinek in energija veliko večja, če to vsi počnemo na en dan. Poleg tega je akcija odlična priložnost, da spet stopimo skupaj, se družimo, naredimo nekaj dobrega za svoje okolje.

8. Kaj pričakujete od politike, vlade, ministrstva?

Od vsakogar pričakujemo, da bo pomagal po svojih močeh, predvsem pa pričakujemo sistemske spremembe, ki bodo omogočile, da problematiko odpadkov skupaj rešimo za vedno.

9. Ali z akcijo ne dajemo potuhe kršiteljem, da še naprej odlagajo, češ »saj bodo že prostovoljci odpeljali«?

Pred akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! smo se bali prav tega, zato smo spremljali, ali se bo pred akcijo pojavilo več odlaganja na divje. Pa ni bilo tako. Vseeno se zavedamo, da bi se to lahko dogajalo, če bi akcijo ponavljali vsako leto, zato tega ne načrtujemo.

Po drugi strani pa akcija spodbuja ozaveščanje o nevarnostih nelegalnega odlaganja. Divje odlaganje se je po akciji zmanjšalo in kar nekaj občin je ostalo čistih.

10. Zakaj naj čistim, če nisem smetil?

Sodelovanje v akciji je seveda osebna odločitev, a kolikor več se nas vključi, toliko boljši bodo rezultati. Tudi mi obsojamo nevestnost, a se zavedamo, da je ozaveščanje in spreminjanje vedenja dolgotrajen postopek, ki ga je z nečim treba sprožiti.

Pri projektu Očistimo Slovenijo 2012 gre predvsem za to, da skušamo s pozitivnim zgledom vplivati na vedenje ljudi. Vsak ima moč spreminjati svet na bolje in v resnici je to povsem preprosto. Prevečkrat tarnamo, da ne moremo nič, da se ne da nič narediti, prelagamo odgovornost – ampak kdo so krivci? Po malem smo krivi vsi: tisti, ki odpadke odlagajo v naravo, in tisti, ki to mirno spregleda(m)o. Prav zato je eden naših glavnih ciljev prebivalce Slovenije ozaveščati o posledicah nepravilno odloženih odpadkov. In prav je, da prevzamemo odgovornost.

Več kot nas bo, toliko višja bo meja tolerance do odvrženih odpadkov. Daleč smo še od točke, ko bo odmetavanje na primer cigaretnih ogorkov povsem nesprejemljivo in si ljudje tega preprosto ne bodo več upali početi. Smo pa že blizu točke, ko odvažanje hladilnikov, štedilnikov in podobnih predmetov v potok ne bo več nekaj, kar bi kdo lahko naredil brez slabe vesti.

11. Mislite, da boste z eno čistilno akcijo rešili težavo neozaveščenosti? To se mi zdi neverjetno in zavajajoče – čez en teden bodo isti ljudje spet vozili odpadke na očiščena mesta.

Cilj projekta ni zgolj očistiti državo, ampak narediti premik v miselnosti in odnosu do odpadkov. Ne le med potrošniki, ampak tudi med proizvajalci. Tudi sami ne mislimo, da bomo z eno čistilno akcijo popolnoma ustavili odmetavanje odpadkov v naravo. A če bomo razlagali, da čiščenje tako ali tako ne bo prineslo koristi, bomo samo še prispevali k pasivnosti. Čistilna akcija in priprave nanjo pomagajo ustvarjati pozitivno ozračje. Akcija bo spodbudila voljo in zaupanje množic, da lahko skupaj dejansko kaj spremenimo. Problematike odpadkov se bodo zavedli tudi tisti, ki jih navadno mečejo čez ramo in jim je vseeno za posledice.

Za dolgoročnejši rezultat projekta in to, da bi bilo tudi v prihodnje čim manj odlagališč v naravi, poleg same čistilne akcije potekajo ozaveščevalne aktivnosti, s katerimi želimo ljudem približali koristi boljšega ravnanja z odpadki. Po projektu bomo tako kot doslej ostali prisotni v slovenskem prostoru, še naprej opozarjali na problematiko odpadkov in se bojevali za pozitivne spremembe na vseh ravneh.

12. Ali si društvo Ekologi brez meja lasti zasluge za nekaj, kar v Sloveniji poteka že dolgo – lokalne čistilne akcije?

Društvo je med prvim projektom in tudi na prvi novinarski konferenci, 10. 1. 2012, stalno poudarjalo, da je projekt vseslovenski in je prav tako naša kakor tvoja, vaša ali njegova. Zavedamo se, da ne odkrivamo tople vode, saj se vsako leto na lokalni ravni res izvede več kot 300 akcij. Ravno zato smo se povezali z različnimi krovnimi nevladnimi organizacijami, kot so TZS, LZS ..., ki delujejo na terenu in že vrsto let (nekateri več kot sto) organizirajo čistilne akcije.

Uspeh, namen in cilj projektov Očistimo Slovenijo je v združevanju, povezovanju za skupen cilj v enem dnevu. Tako je učinek večji in naš glas močnejši.

Lahko opišemo osebno izkušnjo mnogih naših članov: »Vsako leto se udeležujemo prostovoljskih čistilnih akcij v svojem kraju. Vsako leto nas je prišlo istih deset ljudi. V letu 2010 je bilo na istem zbirnem mestu 500 ljudi. Lani 15.« Ko se združimo, postanemo zanimivi tudi za medije, ki sicer o lokalnih čistilnih akcijah ne poročajo veliko. Medijska odmevnost pa prepriča tudi ljudi, ki se sicer ne udeležujejo čistilnih akcij. Medijska odmevnost pomeni tudi veliko člankov na to temo, ki vplivajo na javno mnenje. Skupaj imamo tudi moč, da pritisnemo na odločevalce in dosežemo spremembe.

13. Je 24. marec res primeren datum za izvedbo čistilne akcije? V tem času namreč gnezdijo ptice.

Pri načrtovanju akcije smo upoštevali tudi ta pomemben vidik in za mnenje povprašali Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki je tudi sicer naš partner pri projektu. Prejeli smo naslednji odgovor:

»Število ptic, ki gnezdijo marca, je majhno, večinoma so to gozdne ptice. Človek s svojo prisotnostjo v naravi mnogokrat moti živa bitja. Motenj ne povzroča samo spomladi, ko ptice gnezdijo, ampak vse leto. Pozimi so posebej občutljive za motnje, saj so temperature nizke, hrane je malo in vsaka dodatna aktivnost, kot npr. bežanje, pomeni dodatno porabo energije za ptico in s tem večjo možnost pogina. Seveda so najbolj zaskrbljujoče motnje med gnezditvijo oziroma motnje, ko so mladiči že izvaljeni iz jajca.

Letos je akcija Očistimo Slovenijo načrtovana za konec marca. Res je, nekatere vrste v Sloveniji že začnejo z gnezdenjem takrat, vendar so to povečini različne vrste sinic, detli ter kakšne sove in ujede. Sinice so ene najštevilčnejših vrst v Sloveniji, so razširjene po vsej Sloveniji in se jim godi dobro. Ujede in sove so bolj ogrožene, so tudi mnogo redkejše od sinic. Vendar sove in ujede gnezdijo na človeku večinoma nedostopnih mestih, kjer ni divjih odlagališč odpadkov.

Katerikoli datum bi izbrali za akcijo Očistimo Slovenijo, vedno pomeni skupina ljudi v naravi motnjo, od katere bodo živali bežale. Menim, da je izbrani čas eden primernejših za izvedbo akcije.«