1. Zakaj je pomembno, da rečemo odpadki, ne smeti?
Dojemanje odpadkov kot smeti, kot nečesa umazanega, je pomembna ovira pri prehodu Slovenije na bolj trajnostno ravnanje z odpadki. Začeti se moramo zavedati, da so odpadki uporabne surovine, naravni viri, ki obstajajo na Zemlji v zelo omejenih količinah.
2. Zakaj naj bi ločeval in za to plačeval, da bodo drugi bogateli z mojim denarjem?
Z ločevanjem odpadkov ustvarjamo nova delovna mesta. Če odpadke stresemo na en kup, ima od tega delo samo voznik tovornjaka, če pa jih ločimo, se zaposli veliko ljudi. Tako tudi ohranimo surovine, s čemer je Slovenija bolj samooskrbna in ni toliko odvisna od uvoza. To je dobro za vse nas. Odpadki, ki končajo na odlagališčih, se še desetletja razgrajujejo in onesnažujejo okolico. Večina slovenskih odlagališč je že sedaj skoraj polnih. Če bomo odpadke ločevali, nam ne bo treba trošiti denarja za odpiranje novih odlagališč in še bolj onesnaževati Slovenije.
Industrijsko, avtomatizirano ločevanje je sicer možno, a ni tako učinkovito. Ne stroškovno, saj so potrebne visoke investicije, ne rezultatno (slabša ločenost), najslabše pa je to, da nič ne prispeva k spreminjanju miselnosti ljudi o bolj vzdržni, pametni potrošnji.
Na ta urbani mit lahko pogledamo tudi iz enostavnega stroškovnega vidika. Ravnanje z odpadki ni zastonj, pri čemer je njihovo odlaganje dosti dražje kot oddaja v nadaljnjo predelavo ali recikliranje. Tako lahko z nižjo stopnjo odlaganja upravljavci privarčujejo precej denarja, kar se lahko odraža na višini komunalnega prispevka. Na primer v Vrhniki, eni od najbolj uspešnih občin po deležu ločeno zbranih odpadkov (skoraj 70%), so s točno takimi izboljšavami uspeli obdržati ceno komunalnih storitev na isti ravni skoraj 10 let!
3. Lahko razjasnite pojme komunalni, gradbeni, nevarni, organski in kosovni odpadki?
KOMUNALNI ODPADKI
To so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v storitvenih in proizvodnih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi, so pretežno trdi in po sestavi heterogeni. Sem spadajo: papir, karton, steklo, drobne kovine, plastika, stiropor in podobno.
NEVARNI ODPADKI
Imajo eno ali več nevarnih lastnosti, ki so zdravju in/ali okolju škodljive (npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, oksidativnost, infektivnost). Sem spadajo: salonitne plošče (salonitke), motorna vozila, pnevmatike, asfalt, odpadna olja, maziva, barve, laki, razpršilci, akumulatorji, pesticidi in njihove embalaže, izolacija, kondenzatorji, baterije, medicinske igle, fluorescentne luči, strelivo, nevarna čistilna sredstva, sodi z nedoločljivo vsebino in podobno.
POSEBNI ODPADKI
To so odpadki, s katerimi je treba ravnati na poseben način in na katere se nanašajo posebna pravila. Med posebne odpadke sodijo: gradbeni odpadki, izrabljene avtomobilske gume, avtomobili, azbestni odpadki in drugi.
GRADBENI ODPADKI
Med gradbene odpadke spadajo beton, opeka, vreče cementa, omet, vreče apna, keramične ploščice, gradbene kovine.
ORGANSKI ODPADKI
Veje, les, kompost, gnoj, mrhovina, odpadne rastline, zemlja, pesek, prod, jalovina, kamenje.
KOSOVNI ODPADKI
Pohištvo, sedežne garniture, žimnice, televizije, štedilniki, bela tehnika, kolesa in podobno – na dan akcije bomo poleg komunalnih pobirali tudi te odpadke.
RADIOAKTIVNI ODPADKI
To so snovi, katerih specifična aktivnost (aktivnost, izražena v bekerelih na gram) je večja od zakonsko določene meje, vendar pa njihova nadaljnja uporaba ni več mogoča ali smiselna. Radioaktivni odpadki lahko nastanejo v različnih agregatnih stanjih: plinastem, tekočem ali trdnem. Po aktivnosti jih delimo na nizko-, srednje- ali visokoradioaktivne, glede na razpadni čas radioaktivnih izotopov, ki jih vsebujejo, pa jih delimo na kratkožive in dolgožive.
4. Koliko odpadkov v Sloveniji zberemo ločeno?
V zahodni Evropi je delež ločeno zbranih odpadkov zelo visok, ponekod tudi nad 70%. V Sloveniji delež narašča, a je še vedno prenizek. Ločeno zberemo le približno 30% komunalnih odpadkov (brez organskih), kar pomeni, da še vedno zavržemo okoli 70% dragocenih naravnih virov. Odlagališča komunalnih odpadkov se hitro polnijo, nihče noče novih v svoji bližini. Vse več se govori o postavljanju sežigalnic, ki so netrajnostna oblika ravnanja z odpadki. Sežig oziroma energetska izraba sta primerna le za odpadke, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti ali brez prevelikih stroškov predelati za ponovno uporabo, in bi jih sicer odložili oziroma zasuli. Prav vsak od nas je odgovoren za ohranitev naravnih virov in zmanjšanje obremenjevanja okolja.
5. Je ločevanje odpadkov dovolj ali moramo narediti še korak naprej?
Pravi način ravnanja z odpadki je zmanjšanje njihove količine (ne uporabljajmo plastičnih kozarčkov, plastičnih vrečk za enkratno uporabo, kupujmo le, kar res potrebujemo). Ključno je oboje, tako ponovna uporaba (vrečke iz blaga, plenice, popravilo okvarjenih naprav) kot ločeno zbiranje odpadkov. Ločeno zbrane frakcije se namreč predelajo in ponovno uporabijo.
6. Katere odpadke boste čistili?
Cilj je očistiti odlagališča komunalnih odpadkov. Nevarni in gradbeni odpadki bodo popisani, informacije o njih pa bodo predane državnemu inšpektoratu. Gradbeni odpadki se v okviru akcije ne bodo čistili, razen če ne bodo posamezne občine posebej zainteresirane za ta segment in ne bodo na dan akcije poslale posebnih enot in opreme za čiščenje gradbenih odpadkov (saj jih ni mogoče odstraniti ročno).
7. Ali odpadki kakor koli vplivajo na podnebne spremembe?
Posledica neustreznega ravnanja z odpadki je tudi prekomerno sproščanje metana z odlagališč, kar prispeva približno 5% k celotni emisiji toplogrednih plinov v Sloveniji. Kaj lahko naredimo? Če v gospodinjstvu ločeno zbiramo biološke odpadke (ostanki hrane), jih bodo v zbirnih centrih predelali v kompost, metan, ki se pri gnitju sprošča, pa uporabili za proizvodnjo elektrike. Če biološke odpadke odložimo med ostale odpadke, pristanejo na odlagališču, kjer se ob gnitju metan nenadzorovano sprošča v ozračje. Zato je zelo pomembno, da organske odpadke zbiramo ločeno.