Za čistejšo Slovenijo poskrbela tudi podjetja za ravnanje z odpadki
24. marca je Slovenija s prostovoljsko akcijo Očistimo Slovenijo 2012 otvorila projekt World Cleanup 2012. Poleg več kot 270 tisoč prostovoljcev, so se čistilne akcije udeležila tudi slovenska podjetja, ki so prevzela odvoz in predelavo odpadkov. Dinos, Gorenje Surovina, Slopak in ZEOS so poskrbeli, da kovine, embalaže, odpadna električna in elektronska oprema ter izrabljene pnevmatike niso končale na deponijah. Kako je potekalo njihovo delo na dan Č, koliko odpadnega materiala so zbrali in kakšno je njihovo mnenje o čistilni akciji, so nam zaupali njihovi predstavniki.
Vodja oddelka črna metalurgija Gregor Turk pri podjetju Dinos, ki je skrbelo za odvoz kovin, je povedal, da so bili na akcijo dobro pripravljeni: »Skladišča po vsej Sloveniji smo odprli med 10. in 18. uro, v stalni pripravljenosti pa je bilo 50 tovornih vozil in kar 150 zaposlenih. Skupaj z lokalnimi koordinatorji smo koordinirali odvoz kovin z divjih odlagališč v najbližje skladišče, kjer se je prevzeti material vnesel v naš informacijski sistem. Sortirci so material presortitali, nato pa smo ga predelali na naših strojih.« Vendar kljub dobri organizaciji zapletov ni manjkalo. Delo so jim oteževali nekateri posamezniki, ki so preprečevali prevzem odpadnih kovin, veliko pa je bilo tudi kraj. Zato Turk ocenjuje, da so letos zbrali veliko manj železa kot na čistilni akciji pred dvema letoma, in sicer le 49 ton. »Na žalost je bila večina mest, kamor so prostovoljci odložili železo, brez nadzora, zato so bile kraje pogoste. V Prekmurju so železo odvažala celo vozila z madžarskimi registrskimi tablicami. Tudi drugi zbiralci so pomagali prostovoljcem »pospraviti« železo, najbolj očitno na dolenjskem koncu. Veliki del kovin so pobrale tudi komunale, ki ga bodo prodale najboljšemu ponudniku. Kraje so bile toliko lažje izvedljive, saj prisotnosti policije ni bilo posebej čutiti,« je pojasnil Turk. O akciji meni, da je v svojem osrednjem namenu – v mobilizaciji državljanov in krepitvi okoljske ozaveščenosti – uspela. Podal pa je tudi konstruktvino kritiko: »Morda je bila nova akcija izvedena v prekratkem časovnem razmiku glede na prvo. Zato so ljudje opazili, da ponovno čistijo mesta, ki so bila že očiščena. Morda bi v prihodnosti veljalo bolj poudariti ožje usmerjene akcije, kjer bi se čistilo samo eno črno točko. V takem primeru bi bilo delo učinkovito, pobiranje odpadkov pa bolj nadzorovano in brez stranskih učinkov množične akcije.« Kljub temu akciji priznava njen pozitivni naboj, kar je bil tudi razlog, da so v podjetju Dinos akcije sploh udeležili.
Tudi podjetje Gorenje Surovina sodelovalo kot partner pri prevozu in prevzemu odpadkov. Akcije so se udeležili, ker je, po besedah Petre Žunkovič, njihovo poslanstvo zmanjševanje obremenjevanja okolja s poudarkom na predelavi, pripravi sekundarnih surovin za ponovno uporabo in energetsko izrabo ostanka odpadkov. Svojo pomoč in prisotnost so izkazali s 60 tovornimi vozili in okrog 180 ljudmi. Ocenjujejo, da so iz različnih lokacij prevzema odpadkov odpeljali okrog 20.040 kg odpadne elektronike, okrog 80.000 kg pločevine, 55.000 kg komunalnih odpadkov, 5.000 kg gum ter nekaj papirja in lesa. Pri čemer pa Žunkovičeva poudarja, da je bilo odpadkov bistveno manj kot pred dvema letoma. Vse odpadke bodo poskušali snovno in energijsko predelati, kar jim omogoča njihova linija za proizvodnjo trdnega goriva. Poleg udeležbe v akciji OS 2012, so organizirali zbiranje odpadne električne in energijske opreme na Obali, na kar so v podjetju še posebej ponosni. »S pomočjo osnovnošolcev in vseh drugih občanov nam je v mesecu marcu uspelo zbrati 165.000 kg teh odpadkov, kar pomeni približno 2 kg odpadne elektronike na prebivalca,« pravi Žunkovičeva.
Med drugimi odpadki je gume odvažalo tudi podjetje Slopak, ki pa vsega odpadnega materiala še ni prevzelo. Špela Polak ocenjuje, da bodo končne količine prevzetih odpadkov obsegale okoli 180 m3 gum, 50 m3 embalažnega stekla in 4.100 m3 plastične embalaže. Polakova opaža velik napredek pri ločenem zbiranju odpadkov: »Slovenija dela pomembne korake v pravo smer, kar dokazujejo podatki Statističnega urada o odloženih količinah odpadkov. Prav pri nobenem odpadku, ki nastane v gospodinjstvu, pa nimamo razloga, da ga ne bi oddali in s tem obvarovali pitno vodo, zemljo, rastline in živali, še posebej glede na to, da je poskrbljeno za njihovo brezplačno oddajo. Dobra novica je tudi, da smo lani v družbi Slopak pri odpadni embalaži zagotovili 72 % prevzem glede na embalažo dano na trg in od tega skoraj 70 % predelavo.« Polakova zagovarja postopno graditev ločevanja različnih vrst odpadkov, kot jo poznamo v Sloveniji, in meni, da lahko osredotočanje zgolj na eno vrsto odpadkov povzroči vrsto nepravilnosti. Tipičen predstavnik je ravno hrvaški primer, kjer zberejo tudi do 40 % več plastenk, kot jih dajo na trg. Pri Slopaku so se projekta udeležili, ker: »Smo s sodelovanjem v projektu zagotovili, da bodo iz očiščenih divjih odlagališč manjše količine odpadkov odložene na deponije. Zagotavljamo predelavo – pri čemer je ta najbolj učinkovita pri gumah, zaradi nečistoč pa manj pri embalaži, ki bo skoraj v celoti oddana v energetsko predelavo. Tako smo izkazali ne samo odgovornost kot shema, ki skrbi za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, pač pa smo pomagali tudi komunalnim podjetjem.« Še posebej slednjim bi pri akciji morali dati večjo sponzorsko podporo, saj so ravno komunalna podjetja tista, ki nosijo pretežni del stroškov akcije. Za uspešnost tovrstne čistilne akcije je po Polakovi izjemnega pomena vzpostavljanje kulture medsebojnega nadzora in tudi deljenja informacij med prebivalci. »V okviru projekta LIFE Ločujmo odpadke bo mogoče v naslednjih tednih vsak petek spremljati poglobljene informacije o oddaji v zbirne centre v časniku Delo,« še dodaja .
Podjetje ZEOS je nosilec načrta za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) ter odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji (OPBA), zato so 24. marca poskrbeli predvsem za odvoz le-teh. »Glede na dejstvo, da se v akciji čistijo pretežno divja odlagališča je tako zbrana OEEO največkrat uničena do take mere, da tudi ni razpoznavna. V letošnji akciji smo vseeno zabeležili podatek, da je bilo na divjih odlagališčih manj najdene in odstranjene OEEO kot leta 2010, tam, kjer pa je le bila najdena, pa je bilo razvidno, da je bila odložena s strani nekoga, ki se nelegalno ukvarja z odstranjevanjem vrednih komponent in materialov. Za primer naj navedem, da smo našli deset TV aparatov brez uporabnih komponent in vrednih materialov. Tako zbrano OEEO je zelo težko pravilno in ustrezno obdelati in reciklirati ter dosegati normative, ki nam jih narekuje zakonodaja,« je pojasnila Alenka Gruden-Belavič. Meni, da so ljudje vedno bolj osveščeni glede ločevanja odpadkov, za kar si prizadevajo tudi pri ZEOS-u: »Količina zbrane OEEO nam iz leta v leto narašča in tako smo v letu 2011 zbrali že kar 6.479 ton teh odpadkov in več kot 60 ton odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Uporabnike skušamo tudi informirati in osveščati z akcijami, ki jih izvajamo preko celega leta.« Akciji OS 2012 so se pridružili, ker menijo, da je v slogi moč. Odpadki so področje, kjer je potrebo delovati skupaj in ravno takšne akcije to omogočajo in spodbujajo. Akcija se jim zdi odlično zasnovana in medijsko podprta, saj združuje celotno populacijo Slovenije k skupnemu cilju.
Tanja Radkovič