Vse se da, če se hoče ...

… tudi močno zmanjšati količino odpadkov in dosledno ločevati odpadke. Nekatere države oz. regije so to dosegle s kaznimi, drugim s plačevanjem za odpadke, tretjim z nagradami  … Nekaj primerov:

Na Danskem je ob uvedbi plačevanja za odpadke glede na njihovo težo prišlo do ogromnih razlik v skupni količini nastalih odpadkov v mestih z individualnim tehtanjem in tistih brez. V mestih z individualnim tehtanjem zbranih odpadkov se je zelo povečalo ločevanje odpadkov (količine mešanih odpadkov so se zmanjšale za več kot polovico).

Dilabeek (Flamska regija): Dve tretjini prebivalstva sta se držali navodil za preprečevanje nastajanja odpadkov, zato se je v šestih mesecih količina gospodinjskih odpadkov zmanjšala za 40 %, čeprav se v celotni regiji skupna količina odpadkov ni zmanjšala. Danes 60 % prebivalcev Dilbeeka kompostira. Nekateri imajo kompostarnik doma, drugi uporabljajo sistem 300 mestnih kompostarnic. Stroški gospodarjenja z odpadki so se močno zmanjšali.

V Münchnu (Nemčija) količina odstranjenih (odloženih in sežganih) odpadkov na prebivalca iz leta v leto upada, leta 1990 je bilo tako odstranjenih 350 kg na prebivalca na leto, leta 2001 pa le še 242 kg na prebivalca. Količina recikliranih odpadkov je narasla s 7 na 194 kg na prebivalca na leto.

Na Nizozemskem zbira odpadke ločeno od 80 do 90 % prebivalcev.

V eni izmed lokalnih skupnosti v Illinoisu (ZDA) so z uvedbo odpadkovne loterije, o kateri smo že pisali, v nekaj mesecih zabeležili za 400 % povečano količino ločeno zbranih odpadkov.

Foto: Maša Pušnik