V katerem grmu tiči klop?

Zavod za gozdove Slovenije opozarja na preventivno zaščito proti klopom.

Akcija »Očistimo Slovenijo 2012«  je pred nami. Na dan akcije bomo poleg prostovoljcev na zbirnih mestih prisotni tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije. V gozdu je popisanih veliko nelegalnih odlagališč, zato v soboto pričakujemo večje število ljudi v gozdu, na katere pa v tem času že preži majhen, a nevaren prebivalec naših gozdov - klop.

Ljudje večkrat pravijo, da je klop najnevarnejša “zver” pri nas. Nekateri si zaradi klopov ne upajo več v gozd. Pretiran strah je odveč, potrebna pa sta previdnost in ustrezno ukrepanje. Zahajanje v območja, kjer je veliko klopov, sicer pomeni določeno tveganje zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, vendar je možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, in to iz več razlogov:

• ker niso okuženi vsi klopi, ampak le manjši del;
  
• ker pride do okužbe redko, tudi če nas vbode okužen klop;
  
• ker le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli.
  

Sorazmerno majhno tveganje za nastanek bolezni, ki jih prenašajo klopi, se da z enostavnimi ukrepi še zmanjšati:

Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope. Dobro zaščito nudijo odvračala ali repelenti, vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva in deluje omejen čas. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo morebitne klope. Po možnosti se tudi oprhamo in zamenjamo oblačila. Klopa ne smemo iztrgati s silo, ker ga tako odtrgamo. Rilec in del telesa, ki ostane v koži, lahko povzroči ognojitev. Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo v prvih 24 urah, je možnost okužbe manjša.

Informacije:

Darko PRISTOVNIK (041 657-789)
Darko.Pristovnik@zgs.gov.si