Ljubljana, 25. Januar – V torek, 24. januarja, je v organizaciji Društva Ekologi brez meja potekala konferenca lokalnih okoljevarstvenih organizacij, na kateri smo predstavili mrežo Očistimo Slovenijo, katere glavni namen bo dolgoročna krepitev ter optimizacija delovanja in učinkovitosti lokalnih okoljskih organizacij.
Mreža nastaja v okviru mreže Plan B za Slovenijo, ki je delno financirana iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za javno upravo. Dolgoročno bo mreža Očistimo Slovenijo postala enotna platforma za iskanje in podajanje rešitev, ki jih lahko civilna družba in NVO-ji uporabljajo pri svojem delovanju in tako postanejo močnejši v medsebojnem dialogu ter tudi tistim z državnimi institucijami. Na konferenci se je zvrstilo 12 predavateljev, ki so se osredotočili na izzive prenosa trajnostnega razvoja na lokalno raven, prepoznavanje korupcije na lokalni ravni, primere dobre prakse delovanja dveh lokalnih okoljskih organizacij, regijskih stičišč in mreže Plan B za Slovenijo.
Konferenca je bila namenjena lokalnim organizacijam, civilnim iniciativam in posameznikom, ki delujejo na okoljskem področju in se dnevno srečujejo z enakimi ali podobnimi izzivi. Potrebo po tovrstnem povezovanju je Društvo Ekologi brez meja zaznalo tekom organizacije projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! in tudi kasneje preko svojega delovanja v Sloveniji.
Uvodni pozdrav je podal dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS, ki poudaril, da je okoljsko zavest in vzgojo potrebno uvesti v izobraževanje. Pohvalil je organiziacijo ter izvedbo projekta Očistimo Slovenijo enem dnevu!. Po njegovem mnenju je ta za politik predstavljal pravi šok, za civilno družbo pa je pravi kapital, na katerem društvo lahko dela naprej.
Dušan Plut, redni profesor in doktor geografskih znanosti, je preko številnih kazalnikov, med drugim indeksa planetarne sreče, dokazal, da je potrebno sonaravni razvoj jemati in gledati kot širšo trajnostno paradigmo. Izpostavil je ugotovitev, da indeks okoljskega udejanjanja v Sloveniji pada, saj se število odpadkov na prebivalca povečuje. Zaključil je z mislijo, da ima Slovenija odlične pogoje za trajnostni razvoj in samooskrbo, saj je bogata s ključnimi naravnimi viri, kot so voda, les, obnovljivi viri energije in kmetijska površine, ki dajejo pogoje za trajnostni razvoj in samooskrbo.
Iztok Suhadolnik iz Komisije za preprečevanje korupcije RS je nakazal, da se tudi na področju ekologije lahko dokažejo različne stopnje koruptivnega delovanja, saj upravni postopki, javna naročila in tudi lokalna organizacija omogočajo, da se z naročenim in načrtnim poseganjem v prostor ruši okoljsko ravnovesje, še posebej, ker je doseganje dobička stalnica, ki smo ji priča v teh postopkih.
V delu konference, ki je bil namenjenpredstavitvi dobrih praks z lokalnega področja, sta Vedran Pregelj iz Ekološkega društva EkO KaM, ter Uroš Macerl, predsednik Eko kroga predstavila njuno mučno pot, bodisi z odkrivanjem in odstranjevanjem divjih odlagališč na lokalni ravni bodisi s posegi industrije v okolje. Ravno ti posegi so pripeljali do organiziranja društva Eko krog, ki se je polnih sedem let borilo proti cementarni Lafarge v Trbovljah, kjer so končno uspeli dokazati, da so vsi organi delovali v nasprotju s svojim poslanstvom, in da so vsi postopki bili napačno vodeni, ter so zato vrnjeni v prvotno obravnavo. Govornika sta poudarila, da jima je le povezovanje civilne družbe v društvo dalo možnost močnejšega nastopanja in seveda končnega uspeha.
Predstavniki partnerjev projekta Plan B za Slovenijo, Nina Tome iz Umanotere, ter Živa Gobbo iz Focusa, Petra Matos iz Društva Ekologov brez meja, Leon Kebe iz CIPRE in Senka Vrbica iz PIC-a so v drugem delu predstavili delovanje mreže Plan B za Slovenijo. Strinjali so se, da skupno delovanje znatno olajša delo nevladnih okoljskih organizacij in je ključno za krepitev glasu civilne družbe, medsebojno strokovno podporo in partnerstva pri najrazličnejših projektih.
Simon Mlakar iz Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) je predstavil njihovo delovanje in možnosti svetovanja, ki jih lahko nudijo nevladnikom kot krovna organizacija, tako pri zastopanju proti državi, kot tudi pri delovanju, optimatizaciji in kakovostnem delu.
Klara Kržišnik je predstavila stičišče osrednje Slovenije, ki predvsem nudi možnost kadrovskih krepitev nevladnih organizacij, in tako vpliva na boljšo organiziranje ter delovanje tega področja, v katerega je, tako se je ugotovilo, prostovoljno vključenih skoraj milijon Slovencev. Pri tem pa so seveda pogoji, ki jih država nudi zelo majhni in omejeni.
Udeleženci smo v razpravi poudarili, da imajo skupna stališča nevladnih organizacij v javnosti veliko večji doseg, kot če organizacije nastopamo individualno. Projekti, kot je tudi Očistimo Slovenijo 2012 dajejo trdne temelje za stalnejšo in močnejšo povezavo podobnih društev tudi na lokalnem nivoju.
Nadaljnje informacije o mreži Očistimo Slovenijo lahko dobite na www.ekologibrezmeja.si, kjer bo ta teden dostopna tudi pristopna izjava. Vse informacije pa dobite tudi na info@ocistimo.si.